|
|
Centroufficiroma se naodja vo rimskiot kvart S.Lorenzo, so vlez od Via degli Ausoni 7 i od Piazza dei Sanniti 9.
Na 800 metri od Stazione Termini (Centralnata Stanica), vo Univerzitetskiot del, Centroufficiroma θ smesten vo vnatresnosta
na Palazzo Cerere, industrijalna zgrada izgradena na pocetokot na minatiot vek a denes pretvorena vo mesto za umetnost, kultura i business.
Fabrikata za "brasno i testenini" koja go nosi imeto Cerere vo cest na "boginjata na zetvata" e najstarata od trite najgolemi fabriki vo kvartot San Lorenzo (drugite dve se Staklarata Sciarra i Pivnicata Wuhrer) - taa e bezdrugo najznacajniot repert od industrijskata arheologija na ovoj del. Osnovana vo 1902, po nacrt na arhitektot Satti, go dozivea svojot najgolem razvoj pred pocetokot na vtorata svetska vojna, po koja postepeno prestana da raboti.
  
So prestanokot na proizvodstvoto vo 1960 godina, fabrikata zapocna da prima vo svite prostorii, preinaceni vo Loftovi i adaptirani kako ateljea za slikari i vajari, poveke i pomalku poznati umetnici. Vo letoto 1984 godina, so izlozbata "Ateliers" na kriticarot Achille Bonito Oliva, ovie prostorii vo koi ziveea i rabotea umetnicite: Nunzio, Bruno Ceccobelli, Gianni Dessμ, Giuseppe Gallo, Piero Pizzi Cannella, Marco Tirelli, gi otvorija svoite vrati na sirokata publika. Na toj nacin, vo devedesettite godini ova mesto se pretvora vo eden vid rimski SOHO, koe poradi brojnite izlozbi i prezentacii na mnogu slikari, fotografi i vajari denes e ednoglasno proglaseno za mesto so najvisoka koncentracija na eksponenti na vizuelnite umetnosti od cela Juzna Evropa.
Istorija
Kvartot San Lorenzo se naodja vo istocniot del od gradot, vednas do aurelijanskite zidini, pomedju jugoistocnata strana od kompleksot na stanicata Termini, bazilikata na San Lorenzo, Univerzitetskiot Grad i monumentalniot kompleks Verano, i zeleznikoto istovariste na juzniot del.
Izgraden e, vo najgolemiot del, vo periodot od 1878 do 1930 i napraven e spored tipicnata "umbertinska" skica, kako i blisiot kvart Esquilino ili kako kvartot Prati. Na 19 juli 1943 godina kvartot go dozivuva najdramaticnoto i najteskoto bombardiranje sto Rim go ima pretrpeno od strana na anglo-americanskite trupi za vreme na Vtorata Svetska Vojna. Imase okolu 1600 mrtvi; mnogu kuki bea sramneti so zemja, a ostanatite bea tesko osteteni.
San Lorenzo Denes
Vrednuvanjeto na umetnickoto nasledstvo, na zanaetciskata i industrijskata kultura na kvartot San Lorenzo, koe zapocna vednas po vojnata, pocna postepeno da go menuva izgledot na ovoj kvart, bez pritoa da gi promeni negovite avtenticni koreni. So razvojot na Univerzitetskiot Grad vo vnatresnosta na kvartot, nokniot zivot na San Lorenzo stana poznata meta za rimjanite i za strancite. San Lorenzo e denes eden od trite kvartovi (zaedno so Trastevere i Testaccio) koi najdobro go pretstavuvaat rimjanstvoto.
|
|
